Prvi dan oratorija je bil oratorijski urnik nekoliko prilagojen, drugi dan pa smo se držali predvidenega urnika. Petje je bilo tokrat že zjutraj bolj ubrano in himno je bilo precej prijetneje poslušati – vaja pač dela mojstra. Skupina dramsko nadarjenih animatorjev nam je zaigrala zgodbo drugega dneva. Marijo Dominiko smo spoznali v popolnoma vsakdanjih okoliščinah: pri delu. Spoznali smo zagnanost, s katero je opravljala vsakdanje delo doma. Gotovo je vsakega nagovorila ljubezen, ki jo je Marija Dominikia gojila do Jezusa v Najsvetejšem zakramentu; k maši je hodila vsak dan, zgodaj zjutraj, v več kilometrov oddaljeno cerkev in tam prejela sveto obhajilo. V katehetskih skupinah smo se pogovarjali prav o odnosu do dela, dan pa je zaznamovalo geslo “V dolžnost z veseljem”. Po katehezah smo imeli molitev v cerkvi, kjer smo Gospoda prosili, naj nam pomaga pri vsakdanjem delu in nas varuje. Sledile so delavnice, po katerih je bilo kosilo. Pri pripravi tega se je posebej izkazal g. župnik, ki je spekel slastne čevapčiče in pleskavice. Vsi smo se najedli in po krajšem počitku smo bili pripravljeni na skrbno načrtovano veliko igro, ki je bila vsa v znamenju današnjega gesla. Otroci so na župnijskem posestvu iskali postaje, na katerih so se bolj ali manj veselo lotili vsakdanjih gospodinjskih opravil. Zapeli smo še himno in v pričakovanju večernega koncerta Omarja Naberja odšli domov.
Oratorij se je nadaljeval ob devetih zvečer, ko se je začel začel koncert Omarja Naberja. Koncert so spremljali vsi animatorji, nekaj otrok s svojimi starši, prišli so tudi naključni mimoidoči. Omar se je s svojimi spremljevalci res potrudil in poskrbel za še en lep večer v atriju župnišča.
