FEBRUAR – SVEČAN – POMLADIN
Cin, cin. Prvi prizvoni na dan. Bel kot sneg in večkrat kar iz snega. Iz tal ga pokliče že slutnja pomladi. Zvonček. Ključ od vseh korenin ima sveti Valentin. Utegne biti še mraz, toda rastlinju se mudi. Cvetju še bolj kot travam. Mesto na koledarju je dobil svečan. Prvotno sečanj, označujoč čas, ko je v gozdu zapela sekira. Zdaj pa ga bolj kot delo v gozdu označujeta sveča in svečnica s pričakovanjem, ali bo prej kanilo od strehe ali od sveče. Kakor koli, nezadržno prevzema vladavino narave pomlad. Koledarske oznake naj bi nas zanimale tudi kot kristjane. Svečnica je Marijin praznik in god lurške Marije tudi. Darovanje Jezusa v templju. O ja, pa tudi napoved, da bo njeno srce »presunil meč bolečin«. To Simeonovo napoved lahko obrnemo tudi nase; mar je mogoče, da nas v življenju ne bi nikoli prizadelo kako gorje? Tolažbo mnogim prinaša prav lurška Mati Božja, ki jo mi lahko kličemo svetogorska, brezjanska, ptujska Marija. A naj ne spregledamo svetega Blaža, priprošnjika proti vsem boleznim »grla in drugega zla« in bomo deležni blagoslova v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Več kot dovolj je opomnikov na februarskem koledarju. A tudi pater Pij, svetnik našega časa, ima za nas dober nasvet: Moli, upaj, ne skrbi! Petdeset let je nosil na rokah Kristusove rane. Nam se pa zdaj nasmiha pomlad. Naj pride!
Berta Golob
Preberite si župnijski list v pdf obliki: