TA VESELI POSTNI ČAS
Postni čas je namenjen duhovni pripravi na veliko noč podobno kot advent pred božičem. Traja 40 dni. Začne se na pepelnično sredo, dan, ko nam duhovnik pri sveti maši s pepelom na čelo naredi znamenje križa in ko slišimo besede »prah si in v prah se povrneš«.
Postni čas traja do velikega četrtka, nedelj med pepelnično sredo in veliko nočjo pa se ne šteje v postni čas, saj je vsaka nedelja praznik Kristusovega vstajenja. Za pepelnično sredo in veliki petek velja strogi post, kar pomeni, da se odpovemo mesu in se le enkrat v dnevu do sitega najemo. 40 dni postnega časa predstavlja 40 dni, ki jih je Jezus preživljal ob postu in molitvi, hudič pa mu je pripravljal skušnjave. Ne smemo jesti mesa? Res je, da Cerkev priporoča, da se odpovemo mesu na pepelnično sredo in na vse petke v postnem času. Odpoved mesu izhaja iz svetopisemskega temelja. Že v stari zavezi se je prerok Daniel odpovedal mesu in alkoholu (Dan 10,1–3). Toda bistvo posta ni v mesu, temveč v odpovedi nečemu, kar je v našem življenju pomembno.
Tako je danes vse pogostejša odpoved uporabi socialnih omrežij, gledanju nanizank in podobnim stvarem, ki zavzemajo vedno večji prostor v naših življenjih. Še bolj odpoved nečemu drugemu kot mesu velja za tiste, ki jih ne veže post od mesa. Za vse, ki so mlajši od 18 let in starejši od 60 let, ter nosečnice in obolele namreč obveza posta ne velja. Samo odpoved ni dovolj V postu nismo samo poklicani, da bi se nečemu odpovedali. Še bolj nas Cerkev vabi k dobrim delom. Papež Frančišek nam za post svetuje, da se ne ustavljamo zgolj pri odpovedi mesu ali čemu podobnemu: »Nobeno dejanje, ki razvija vrlino, ne more biti veliko, če ji ne sledi dobrota do drugega. Ni torej pomembno, kako pogosto se postiš ali spiš na trdih tleh, morda ješ pepel – če ne narediš ničesar dobrega za drugega, ne narediš ničesar zares velikega.« Zato smo povabljeni, da v tem obdobju poleg odpovedi nečemu darujemo svoj čas in denar tistim, ki potrebujejo našo pomoč. Posebej smo v času posta pozvani, da si priznamo svoje pomanjkljivosti in iz svojega življenja odstranimo tiste ovire, ki nam onemogočajo postati boljši. Vesel postni čas Vam želim! petke v postnem času. Odpoved mesu izhaja iz svetopisemskega temelja. Že v stari zavezi se je prerok Daniel odpovedal mesu in alkoholu (Dan 10,1–3). Toda bistvo posta ni v mesu, temveč v odpovedi nečemu, kar je v našem življenju pomembno. Tako je danes vse pogostejša odpoved uporabi socialnih omrežij, gledanju nanizank in podobnim stvarem, ki zavzemajo vedno večji prostor v naših življenjih. Še bolj odpoved nečemu drugemu kot mesu velja za tiste, ki jih ne veže post od mesa. Za vse, ki so mlajši od 18 let in starejši od 60 let, ter nosečnice in obolele namreč obveza posta ne velja. Samo odpoved ni dovolj V postu nismo samo poklicani, da bi se nečemu odpovedali. Še bolj nas Cerkev vabi k dobrim delom. Papež Frančišek nam za post svetuje, da se ne ustavljamo zgolj pri odpovedi mesu ali čemu podobnemu: »Nobeno dejanje, ki razvija vrlino, ne more biti veliko, če ji ne sledi dobrota do drugega.
Ni torej pomembno, kako pogosto se postiš ali spiš na trdih tleh, morda ješ pepel – če ne narediš ničesar dobrega za drugega, ne narediš ničesar zares velikega.« Zato smo povabljeni, da v tem obdobju poleg odpovedi nečemu darujemo svoj čas in denar tistim, ki potrebujejo našo pomoč. Posebej smo v času posta pozvani, da si priznamo svoje pomanjkljivosti in iz svojega življenja odstranimo tiste ovire, ki nam onemogočajo postati boljši. Vesel postni čas Vam želim!
Preberite si župnijski list v pdf obliki: