Jona je bil velik mož! Na povabilo Boga je odpotoval v barbarsko deželo, da bi oznanjal sporočilo, zaradi katerega bi ga najverjetneje umorili. Vendar se je Jona kljub temu lotil naloge, ki mu jo je Bog zaupal, in bil je izjemno uspešen.
Tak je bil prerok Jona v tretjem poglavju. Če pa pogledamo prva tri poglavja Jonove knjige, pa naš prerok sploh ni bil tak junak. Pobegnil je, ko ga je Bog prvič poklical, naj gre v Ninive, druge je spravil v nevarnost, da bi rešil svojo kožo, bil je neusmiljen in jezen, smilil se je samemu sebi (prim. Jon 1,3.7; 4,1-2.9). Jona je na koncu zgodbe kuhal mulo, Bog pa ga je potrpežljivo spravljal k pameti. Jonov popolni portret ni lepa slika. Čigava pa sploh je? Vsi imamo slabe trenutke, ko se upiramo Božjemu načrtu.
Ko se bomo v letošnjem postu bolj posvečali molitvi, bomo morda opazili področja, na katerih moramo biti manj podobni Jonu in bolj Jezusu. Tako lahko v njegovi zgodbi najdemo vsaj dve spodbudni sporočili. Prvo se glasi: samo zato, ker imaš napake in slabosti, še ne pomeni, da bog ne more delovati po tebi. Velikokrat, ko gledamo svoje temne kotičke in nečastne lastnosti, si dopovedujemo, da smo preslabotni in preveč nepopolni, da bi sprejeli Božji klic. toda naše omejitve Boga ne ovirajo. uspehe prinaša njegova moč, ki deluje v nas. Tudi če niso vsi naši kotički srca lepi, lahko naredimo kaj lepega za Boga. Drugo sporočilo: delo, ki nam ga Bog nalaga v dobro drugih, koristi tudi nam. Bog Ninivljanom ni poslal preroka samo zato, da bi jih rešil, temveč je hotel rešiti tudi njega!
Tudi ko nas Bog vabi, naj se razdajamo, nam želi dati več svojega življenja. Četudi naloga razkrije skrito napako, tako kot pri Jonu, bo Bog nanjo razlil svojo luč in jo odpravil – da nam bo pomagal. …