Življenje je vedno tesno povezano s svobodo in širino. Kdor živi, svobodno diha, se čuti, se razvija in se razcveta. Prav živeti vedno pomeni: čutiti, biti občutljiv, živeti z vsemi čuti.
Samo pozunanjenega življenja se človek ne more veseliti. Veselim se lahko le življenja, ki zasluži to ime: to pa pomeni živost in čutnost, polnost življenja. To je življenje, ki cveti in je rodovitno, da lahko tudi drugi živijo iz njega. V življenju je vedno treba tudi deliti: živeti pomeni biti v odnosu. Življenje si želi izmenjave. Življenje in veselje sta tesno povezana. V tem smislu je Aristotel tudi definiral veselje, saj je zanj »izraz izpolnjenega življenja«. Če resnično živim v polnosti, občutim tudi veselje. Potem ne potrebujem nobenih vzpodbud, naj se življenja veselim. Če moje življenje cveti, če je rodovitno, če teče in žubori, je vedno povezano tudi z veseljem. Veselje je izraz polnosti življenja.
Anselm Grün, Veseli se življenja