Skala (št. 641, leto XXXIII)

PRIHAJA

Mar nismo nekoliko nestrpni, kadar kdo sporoči, da prihaja? Ni rečeno, da smo vsakogar enako veseli. Manj ko nam je ljub, bolj hitimo pospravit. Naj opazi, da imamo radi red. Taki smo do neke mere vsi. Kdo pa želi biti opravljan?

Neverjetno, koliko obzira do sebe premoremo. Radi bi se čim bolj svetili. Prav zdaj je čas pričakovanja in pravimo mu advent. To pomeni prihod; adveniat regnum tuum; pridi k nam tvoje kraljestvo. Pospravit bo treba, dejati v red svojo razmetanost na vse strani, da bi se videlo čez. Tako nam advent trka na vest in srce. Nekdo prihaja, vsaj želi priti! Če ljudem izpolnimo želje, a Bogu jih pa ne bomo? Saj ima samo eno! Eno sámo. Da bi ga sprejeli, ko prihaja mimo. Mimo oken, vrat tiho, rahlo hodi najzvestejši Brat; trka: mir vam bodi. Mir ljudem na zemlji, da je bilo slišati peti angele ob Jezusovem rojstvu. Te pesmi nebesa nikoli ne pozabijo. Ali se mi zavedamo njenega pomena? Obvarovani smo vojne, žal pa znotraj nas divja kak boj. Če, potem zmage ne bo brez zakramenta in zelo dobro vemo, katerega. Božič – mali Bog, Bogec – trka na srce, da bi se odprlo za Ljubezen. Mimo oken, vrat tiho, rahlo hodi … Naj vstopi! Berta Golob