Šmarnice so ljudska pobožnost za vsak dan v Marijinem mesecu maju. Pobožnost te vrste poznajo tudi drugod po svetu, pri nas pa je leta 1855 dobila izvirno ime po cvetlici, ki ta mesec cvete po naših gozdovih in vrtovih. Na Slovenskem se je šmarnična pobožnost začela med ljubljanskimi bogoslovci leta 1851 in se hitro razširila po vseh slovenskih župnijah. Dnevno obiskovanje šmarnic je za vsakega izmed nas lepa priložnost, da preko Božje matere Marije utrdimo prijateljske vezi z njenim Sinom. Po župnijah, kjer je duhovnik, so šmarnice povezane s sveto mašo, na podružnicah in pri kapelicah pa šmarnično pobožnost vodijo verniki. Pri ŠMARNICAH molimo ali pojemo Marijine litanije, druge molitve, pesmi, beremo pa tudi določeno izbrano branje. Knjige »šmarnic« za to branje so začele pri nas izhajati že leta 1855. Pobožnost začnemo z Marijino pesmijo, sledi rožni venec, nato je šmarnično branje ustreznega dne, sledijo litanije Matere Božje. Pobožnost sklenemo z molitvijo Pod tvoje varstvo pribežimo ter dodamo očenaš za nove duhovne poklice in končamo s pesmijo. Naj Marija, Kraljica miru, pri Bogu posreduje za nas, da bomo prinašali mir v svoje okolje in da bo tudi zaradi naših molitev v Gospodovem vinogradu zopet več duhovnih poklicev. Prvi dan bodo otroci dobili plakat, naslednje dneve pa samolepilne listke, ki jih bodo vsak dan lepili na plakat. Dragi starši, vabimo vas, da spodbudite svoje otroke k obisku šmarnic in jih spremljate v njihovih prizadevanjih.
