Verniki ljubljanske nadškofije se vsako leto, na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, veselimo diakonskih posvečenj. Možje, ki stopajo na pot duhovništva, tako prejemajo prvo stopnjo svetega reda: diakonat. Letos je veselje v naši župniji še večje, saj je v nedeljo, 26. oktobra 2014, po rokah apostolskega administratorja ljubljanske nadškofije, msgr. Andreja Glavana, diakonsko posvečenje prejel naš župljan g. Gašper Mauko. Diakonsko posvečenje se je vršilo med mašo v stolni cerkvi sv. Nikolaja, kjer je bilo posvečenih pet kandidatov.
Diakonat je prva stopnja zakramenta svetega reda, po katerem Kristus svojemu ljudstvu daje služabnike in tako po svoji besedi in evharistiji ostaja z nami vse dni, do konca sveta (prim. Mt 28,20). Beseda diakon izhaja iz grške besede diakonos, kar je v prevodu strežnik, služabnik. To službo poznamo že iz apostolskih časov, ko so apostoli, da bi se sami lahko bolj posvetili oznanjevanju, izbrali izmed vernikov v Jeruzalemu sedem mož, s Štefanom na čelu, ki je prvi pretrpel mučeniško smrt za Kristusa. Od Drugega vatikanskega koncila je diakonska služba spet uvedena kot stalna služba in ne le kot prehodna stopnja na poti do mašniškega posvečenja. V stalne diakone so lahko posvečeni tudi poročeni moški. Diakoni, ki se prej niso poročili in ti, ki bodo posvečeni v mašnike, pa pred posvečenjem obljubijo življenje v neporočenosti ali celibat. Med slednje spada tudi g. Gašper, ki bo junija posvečen v mašnika. Služenje diakona se odvija na treh področjih: v službi Božje besede, bogoslužja in karitativnega dela. Diakon med mašo oznani evangelij in lahko tudi pridiga. Karitativno delo vključuje skrb za bolne, ostarele, finančno ogrožene, pa tudi te, ki so v duhovnih stiskah. Posebno poslanstvo ima diakon v delu z župljani, ki jih usposablja za delo na področju dejavne krščanske ljubezni. Obvezan je k molitvi brevirja, ki ga, kot služabnik Božjega ljudstva, pobožno opravlja v imenu vse Cerkve, pa tudi vsega sveta – celo v imenu vseh in za vse, ki Kristusa ne poznajo ali ga nočejo spoznati. Diakon je redni delivec svetega obhajila in zakramenta svetega krsta. Služiti more tudi kot priča Cerkve, ko vodi obred sklenitve svetega zakona, ki si ga podelita ženin in nevesta. Diakon sme tudi pokopavati in blagoslavljati. Bogoslužna obleka diakona navadno stoji iz albe (dolgega belega oblačila), štole in posebnega diakonskega plašča, ki ga imenujemo dalmatika. Diakon štole ne nosi okrog vratu, kot je to značilno za mašnike in škofe, ampak čez levo ramo, pritrjeno na desnem boku.
Gospodu Gašperju čestitamo za pomemben korak na poti za Jezusom Kristusom. Radi se ga spominjajmo v svojih molitvah, da bo zvesto služil Bogu in ljudstvu, h kateremu je poslan.
Sledi nekaj utrinkov z diakonskega posvečenja, več pa na naši facebook strani.
https://www.facebook.com/media/set/?set=a.703698543059369.1073741863.352882428140984&type=1