V teh dneh želim okrasiti prelepo božično drevo. In obesiti, namesto daril, imena vseh mojih prijateljev in prijateljic. Tako bližnjih kot daljnih. Že od zmeraj in od sedaj. Tistih, ki jih srečujem vsak dan, in tistih ki jih redko srečam. Tistih, ki se me velikokrat spomnijo in tistih, ki so me že pozabili. Stalne in ne stalne. Prijatelje težkih trenutkov in trenutkov veselja. Tiste, ki sem jim nehote povzročil bolečino, vse tiste, ki jih globlje poznam. In tiste, ki sem jih kdaj srečal in bežno spoznal, ki so mi kdaj dolžni in ki jim jaz zelo veliko dolgujem. Tiste bolj skromne in tiste, ki so zelo pomembni. Zato jih vse imenujem. Vse prijatelje, ki so postali del mojega življenja. Vse, ki boste prejeli te besede, kot tiste, ki jih ne bodo prejeli. Naj bo to božično drevo globokih korenin, da ne bi bila vaša imena nikoli izruvana. Drevo, ki bi nam ob cvetenju naslednjega leta, prineslo upanja, zdravja, ljubezni in miru. O, da bi bil v božiču, se lahko srečali in delili drug z drugim najlepše želje, upanja in bi delili del sreče tistim, ki so vse izgubili. Da bi bili sposobni graditi naše življenje iz jaslic, kjer seje rodila ljubezen. Blagoslovljen božič! Preberite si župnijski list v pdf obliki: skala_577.
