Dragi župljani,
v našo župnijo bo prvo nedeljo v maju prišla Katarina Šabič, ki nam bo pri obeh svetih mašah predstavila prav poseben dobrodelni projekt – zbiranje sredstev za gradnjo porodnišnice na Madagaskarju.
V nadaljevanju je objavljeno pismo, v katerem svoj namen na kratko predstavi, vsekakor pa smo povabljeni, da ji 5. maja med sveto mašo prisluhnemo in ji po svojih močeh pomagamo.
Spoštovani!
Moje ime je Katarina Šabič in na vas se obračam s prav posebno prošnjo.
Dve leti (2009-2011) sem kot laiška misijonarka delala na Madagaskarju pri Očetu Pedru Opeki. Moje delo je potekalo daleč stran na podeželju, kjer sem kot medicinska sestra sodelovala v tamkajšnji bolnišnici in porodnišnici. Prostovoljstvo je zame res velika vrednota in zadovoljstvo obenem. Srce me spet kliče na novo pot. Konec koncev je srce tisto, ki nas vodi po poti življenja, in prav njega je potrebno poslušati pri naših odločitvah. Tako se je rodila ideja za nov človekoljubni projekt.
S kolesom se nameravam podati iz Ljubljane, čez Italijo, Francijo, Španijo do Gibraltarja. Od tam s trajektom do Maroka, odkoder bi pot nadaljevala čez Zahodno Saharo, Mavretanijo, Senegal, Gambijo, Gvinejo, Slonokoščeno obalo, Gano, Togo, Benin, Nigerijo, Kamerun, Gabon, Kongo, Angolo, Namibijo, Bocvano in Južno Afriko. V Južni Afriki bi se vkrcala na ladjo za Madagaskar, kjer bi me od pristaniškega mesta Tamatave čakalo še zadnjih 325km, ki vodijo do glavnega mesta, Antananariva, do Očeta Pedra Opeke.
Projekt je predvsem dobrodelne narave. S to potjo želim zbrati sredstva za gradnjo porodnišnice in tako podpreti malgaške matere in otroke. Na Madagaskarju še zmeraj umre veliko porodnic pri porodu. Tudi umrljivost otrok je velika – do petega leta umre kar 115 od 1000 živorojenih.
Materinstvo je primarna naloga vsake ženske in resnično si zasluži vsaka porodnica najboljšo oskrbo. Naj bo tudi skozi oči malgaškega novorojenčka rojstvo nekaj prijetnega, naj mu bo zagotovljen varen in strokovno voden porod. Poleg tega se v porodnišnici spremlja matere skozi celo nosečnost in tako se lahko hitro ukrepa ob morebitnih komplikacijah. V porodnišnici se izvaja tudi cepljenje in tehtanje otrok do petega leta starosti, tako se lahko hitro ukrepa ob podhranjenosti. Porodnišnica ima tako ogromen pomen za matere kot tudi za otroke.
Nastale je posebna spominska knjiga, ki bo namenjena zbiranju donacij. Vsak, ki bo doniral, se bo notri podpisal, tisti pa, ki denarja niso zmožni podariti, bodo vanjo lahko zapisali kakšno misel oziroma posvetilo Očetu Pedru Opeki, Malgašem ali meni. Knjiga bo z mano »kolesarila« vse do Madagaskarja, kjer jo bom simbolno predala Očetu Pedru Opeki. Zbrane denarne donacije se bodo preko Misijonskega središča Slovenije po mojem prihodu na Madagaskar nakazale na račun Akamasoe – združenja, ki ga vodi Oče Pedro Opeka.
Knjiga pridno potuje že od 1.marca naprej. Vsako nedeljo gostuje v eni izmed župnij, vanjo so spodbudne misli zapisale celo zapornice iz zapora na Igu. V mesecu aprilu, bom obiskala še zapornike na Dobu. Akciji so se pridružili tudi dijaki Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani in Vipavi. Na prvo stran pa bo svojo misel zapisal celo sam predsednik države g.Borut Pahor.
Projekt je podprlo tudi že kar nekaj podjetij, resnično vsaka donacija šteje. Pripravljajo se različni dobrodelni dogodki, in sicer 5.maja v Antonovem domu na Viču; 15.maja v Grand Hotelu Union; 23.junija – otvoritev razstave na Brezjah; 29. junija Dom na Kredarici.
Zanima me, če ste tudi v vaši župniji pripravljeni sprejeti knjigo in zbirati prispevke za gradnjo porodnišnice? Za vsakršno pomoč bi vam bila zelo hvaležna!
Želim vam veliko poguma in notranje volje pri vašem delu!
Z lepimi pozdravi,
Katarina Šabič
