POČITNICE
Med počitnicami ljudje dobijo krila in odletijo daleč stran. Stran od prisile dela, stran od vedno istega vsakdanjega početja, stran od izčrpanega življenja.
Končno biti enkrat prost! Končno se odpočiti, kakor nam poželi srce, nemoteno uživati, videti lepe stvari, doživeti kaj novega, skupaj se česa lotiti, skleniti nova prijateljstva. Kaj naredimo s to čudovito potjo, da smo končno enkrat prosti? Jo bomo pokvarili z nerganjem nad hrano ali vremenom, ki je enkrat premokro in drugič prevroče? Se bo ta pot spremenila v vprašljivo pustolovščino, v beg pred samim seboj? Kdor se spusti v tišino, bo globoko v notranjosti zaslišal skrivnostni glas. V dvogovoru s tem glasom pridemo do samega sebe. A ravno tega je veliko ljudi strah. Zaradi tega stoji danes v vsaki hotelski sobi ali počitniškem stanovanju televizor, da bi utišal tišino. Pot, ki jo moraš prehoditi, ni dolga: to je oddaljenost med tvojo zunanjostjo in tvojo notranjostjo, tvojim srcem. Če tam ni miru, ne boš nikjer na svetu na svojih počitnicah našel veselja. Če je v tvojem srcu mir, lahko greš, kamor hočeš; krasen dopust bo, tudi, če ostaneš doma. Phil Bosmans
Preberite si župnijski list v pdf obliki: